dnevniki

Dnevnik Cimirotića(31)

Če ste mislili, da bom kaj novega napisal, ste se krepko zmotili. Samo toliko sem si vzel časa, da vas opomnem da sem še živ in da se je sezona Zadnje lige prevesila v sklepno fazo, zato bi vse vas moje bralke in bralci naprosil, da mi kaj napišete, da bom zopet dobil motivacijo za pisanje zanimivih dnevnikov. Se vam zahvaljujem že vnaprej. Vas predsednik Cimirotic
cimirotić – 6 April, 2007 – 17:48

Dnevnik Cimirotića (TUZLA)

TUZLA - ZADNJA LIGA 9 : 11 (po penalima)

Kao što vidite mo se rezultat značajno razlikuje od Pierra. S tim sam htio samo naglasiti činjenicu, da smo pobjedili u našoj prvoj međunarodno-prijateljski utakmici. Na početku bi se zahvalio svima koji su prisustovali ovome spektaklu, tako igračima, kao i gledateljima, kojih je bilo bar negdje oko tristotinjak i koji su na kraju čestitali sa velikim aplavzom Slovencima na pobjedi. Sama ideja da odemo na neku prijateljsku utakmicu, bila je na početku seznoe skoro utopija, ali tada se Alis (sad naturalizirani SLovenac) udao mojom sestrom i tako smo dobili povod za prvu međunarodnu utakmicu. Pierre je vrlo dobro opisao samu utakmicu, tako da ču ja malo više opisati naše putovanje i kako smo se osječali u samoj Tuzli. Na put smo krenuli u petak popoldne, devetorica nas, sa kombijem in avtom. Več kad smo složili svu našu prtljagu, vidjelo se da imamo mnogo alkohola sa sobom, tako da je trebalo brzo početi konzumirati, da bismo bar do Tuzle sve popili. Ja kao predsednik imao sam jedini pravo da se vozim i u avtu i u kombiju, tako da sam se stvarno imao dobro. Na putu nije bilo nekih neprilika, jedino to da smo se morali zaustavljati na svakih 20 minuta da smo bacili sve boce od piva u smeče in da smo piškili. Najsmešniji događaj na putu  dogodio se kad smo došli do granice, gde je nakon nekoliko minuta razgovora i sam hrvatski policajac rekao ako bi mogao iči sa nama, kda je čuo da igramo u Zadnoj ligi. Baš smo se smijali onda celi put do Tuzle na njegov račun.

U Tuzli nas je Alis najprije odveo na jelo, gdje smo jeli čevape in stvarno smo se najeli. Kad smo završili pičem in jelom otišli smo spavati, jer bilo je več kasno in morali smo se malo domoriti prije sam utakmice. U subotu ujutro, krenuli smo u grad, gde su momci na pijaci kupovali stvari svojim ženama, devojkama in prijateljicama, tako da smo tek nakon dva sata se počeli vračat iz grada gde nas je kod Alisove mame čekao ručak. Na tom mjestu opet bi se htio zahvaliti mami, kako je napravila dobar ručak in kako smo uživali u sirnicama, mesni piti in krumpiruši. Dakako smo za paeritiv probali i pravu rakiju. Nekima se i ta sviđala. Nakon ručka svi smo se otišli malo odmoriti i kad je na satu pokazalo šest, počeli smo da se pripemamo za utakmicu sezone. Svi skupa otišli smo do dvorane Mejdan sa kombijem. Među njima bijo je i brat od Alisa, Meksud (suprotnik), ko ji htio spijunožom, da među nas podvali paniku. To mu na kraju nije uspelo, jer na kraju utakmice žalio se da je sasvim istučen po nogomama.Moram priznat i ja sam ga jednom pogodio. Na zagrijavanju vidjelo se, kako izgledamo samouvjereni, da čemo podjediti in možda su to i naši suprotnici zapazili i zato niso tolko pritiskali na naša vrata. Moram pohvaliti vse svoje dečke, jer dali smo svoj maksimum in srce na terenu, da smo došli do ovakvog rezultata i Alis nas je na početku malo ohrabrio svojim pogocima, tako da smo u drugom djelu i svi ostali više šutirali prema golu, tako da se je među strijelce upisao i Ruži, koji je vrlo dobro predvodio napad. I naša obrana na čelu sa Stankom, Pierrom in Sucijem djelovala je bresprijekorno, a moram pohvalati i sredinu na čelu koje sta vladala Krešo in Ižanc sa veliko pomoči Lucky Luka i Cimirotića. Na kraju bih najviše pohvale dao našem vrataru, koji je branio odlično in možda nas i spasio poraza. 

Poslije pobjede otišli smo da popijemo pivo, a samo su dvojica od Tuzlanske ekipe ostala da nam nazdrave, verovatno su bili razočarani porazom. Nakon dve runde otišli smo u grad, da nešto pojedemo, Opet su bile na meniju pleskavice in čevapi, tako da smo jo jedanput više uživali u pravim gurmanskim jelima Tuzle. Nakon što smo se najlei otišli smo pogeldat u diskoteku, ali bilo je previše zgodnih cura in prevelika gužva, zato smo radije otšli u latino bar, gdeje smo popili pivo in onda opet otišli pogledat u disko in još je bila gužva, tako da smo se polako vratili kuči, a tamo su nas pričekale studentice, koje su živele u ovoj kuči gdje smo spavali in tako smo pričali do kasno u noč. Onda sam ja otišao spavat i probudio se kao pobjednik u nedelju. Vrlo dobar osječaj. Još smo jeli doručak i onda polako krenuli nazad u SLoveniju. 

Na kraju moram priznat da sam stvarno uživao u ovih par dana i da moramo to još ponoviti, bilo kada i bio gde.

Pozdrav svima......

Cimirotić      

cimirotić – 30 Januar, 2007 – 13:15

Dnevnik Cimirotića(30)

1.12.-24.1.; Spoštovane bralke in spoštovani bralci. Tokratni dnevnik bo govoril o mesecu decembru, kako ljudje v tem mesecu veselja hitro spremenijo svoje mračne obrazce v nasmejane face in uživajo v prazničnih dneh. Seveda temu botruje tudi večja količina popitega alkohola, ki so ga v tem toplem decembru prodajali na mnogih stojnicah v stari ljubljani, kjer je bila gneča sploh zvečer nepopisna. Poseben čar romantičnega vzdušja pa je dajala okrasitev mestnega jedra z lučkami, smrekami itd... 

Tudi meni se je ta mesec zgodil en veseli dogodek. Namreč spoznal sem zelo simpatično dekle, ki me je v trenutku prevzelo in v tem trenutku lahko rečem da sem lahko zelo srečen da sem spoznal takšno dekle. Prvič sva se srečala pri moji prijateljici, ki me je povabila na kozarček vinčka in ko sem prišel k njej je bila prisotna tudi ona, Tina. V tisti urici, dveh, me je kar lepo presenetila, tako da sem takoj stopil v akcijo in kmalu sva si začela dopisovati prek telefona, nato je sledil prvi zmenek, ki je uspel in je bil eden mojih lepših trenutkov. Kasneje se je zadeva začelo resno zapletati in sedaj lahko rečem da imam novo dekle. Ostale podrobnosti pa bodo zanekrat ostale skrite, saj kot zvezdnik in hkrati predsednik  Zadnje lige, ne želim preveč izpostavljati svojega privatnega življenja. 
    
cimirotić – 30 Januar, 2007 – 12:14

Dnevnik Cimirotića(29)

25.11.-14.12.; Če pogledam datume na začetku tokratnega dnevnika, se vidi, da res nisem bil ravno dosleden, pa vendarle sedajle pišem in debatiram, kaj vse se mi je pripetilo v začetku prenovoletnega rajanja.

Zadnji teden novembra je bil v znamenju okraševanja mesta s sve mogočimi svetili, tako da je mesto Ljubljana postalo res lepa prestolnica in verjamem, da bo kmalu k nam prihajalo še več turistov, posebej navdušen sem nad tujimi turistkami. V tem času se je zgodilo kar nekaj novoletnih zabavic, od bowlinga s sodelavci, pa skupna novoletna žurka, pa tako naprej.
cimirotić – 14 Januar, 2007 – 11:08

Dnevnik Cimirotića(28)

No kot je vidno se Cime ne drži niti rokov oddajanja dnevnikov, kaj šele da bi prijatelje in  sotrpine zadnje lige pozdravil v Stari Ljubljani! Kot smo bili mekateri priče ta teden, je g. Cime gladko malo ignoriral soigralce, ki so ga prav prijetno in kolegialno pozdravili. Seveda se je ob družbi dveh zelo simpatičnih deklet skorajda obdrnil vstran, navsezadnje pa nas je vendar prijateljsko poklical ko sta bile dame že v odhajanju (praktično sem jih lahko videl v hrbet- no kar me ne moti, vendar bi bil bolj zadovoljen in zadovoljeen ob pogledu hrbta brez obleke)! Potem smo pa bili zadnjeligaši tudi "dobri" za družbo"!
snajper – 8 December, 2006 – 22:26

Dnevnik Cimirotića(27)

22.8.-24.11; Na začetku sem vsem mojim zvestim bralcem in tudi zadnjeligašem dolžan opravičilo zaradi mojega ne pisanja dnevnika. V preteklih treh mesecih se je zgodilo veliko stvari, predvsem lepih,a vendarle sedaj nima smisla pogrevati in opisovati dogodkov, ki segajo že kar nekaj časa nazaj. Obljubim da bo dnevnik izšel vsak drugi petek, tako da boste sedaj bolj na tekočem.

Vam pa bom kot uverturo opisal današnji dan. Kot vedno ko delam dopoldne mi budilka na telefonu zazvoni ob 6.45 in takrat se najprej še v postelji pretegnem in ogrejem vse mišice, razen, sej veste katere, ki je že tko ali tako najbolj ogreta zjutraj. Ko sem se končno skobacal iz postelje, sem najprej skočil do kuhinje in si v kozarec natočil kislo mleko, pomurskih mlekarn, ki pa moram povedati da je zanič. Naj se zgledujejo po mlekarni celeia, kjer so do sedaj naredili najboljše kislo mleko. Nato sem v kopalnici opravil tisto, za kar je moral če cesar sam, se pravi da sem se pokakal. Potem sem si zlikal še srajco za službo in naredil sendvič s pašteto in sirom. Ko sem pojedel sem si umil zobke in odpeljal v službo. Seveda tudi tokrat moja pot v službo ni minila brez pretresov. Ravno ko se je vrtel komad od Red Hot Chilli Pepers - Otherside in sem padel v element, me je skušala ena žesnka izsiliti na križišču in samo moji prisebnosti se imam zahvaliti, da ni bilo uničene pločevine. Seveda je bil njen odgovor, da je skomignila z rameni in se mi opravičila. Ker je zgledala kar dobro, sem ji takoj oprostil. Seveda telefonske nisem dobil, ker je bilo premrzlo da bi odpiral okno. Sedaj v službi čas mineva zelo hitro, tako da kmalu bom doma.
cimirotić – 24 November, 2006 – 11:24

11. član

Kljub že sklenitvi prijav za novo sezonsko igranje v Zadnji Ligi se oglašam in seveda v kolikor je to možno tudi prijavljam kot aktiven član zadnje lige.
Navkljub moji odsotnosti, zaradi dopusta, in verjetno tudi manjši jezi vas soigralcev, ker se nisem udeležil zaključne tekme tekem Zadnje lige naj odbor vodstva zadnje lige preargumentira situacijo.

Na ŽogoBrc, Such@oholik ...
Defender – 20 September, 2006 – 14:57

Dnevnik Cimirotića(26)

2.8.-22.8.2006; Pa smo prešli v obdobje ko se poletje počasi končuje, vsaj po temperaturah je tako videti, medtem ko narava še vedno kaže svojo bujnost. Na vrtovih mnogih ljudi sedaj vsi veselo pobirajo pridelke in so veseli za boljšo letino kot je bila lanska.

Tokratno pisanje se bo vrtelo okoli poroke moje sestre Darje, ki se je zgodila v soboto 19. avgusta v zelo lepem mestu Tuzla v Bosni in hercegovini. Vsa zgodba se začne v petek zjutraj ko sem se usedel v avto in pobral se tri sestrine prijateljice (ena od njih je bila tudi priča) in smo oddrveli proti Tuzli. Že po treh minutah vožnje je bilo v avtu toliko smeha na naših obrazih, da so nas ljudje pri čakanju na zeleno luč na semaforju prav čudno gledali kako se vsi noro smejimo. Predstavljajte si 5 ur non stp smeha. Mene je le-ta držal pokonci tako da ob prispetju v Tuzli nisem bil popolnoma nič utrujen. Še predno smo šli do naših gostiteljev smo se ustavili na pivu in moram priznati da je tuzlansko pivo res dobro. Seveda sem ga nekaj nakupi tako da degustacija sledi. Petek je minil v razdeljenosti moških in žensk. Ženske so se zbrale in šle uživati v mesto, medtem ko smo se moški zbrali pri pečenju odojka in seveda obi pivu jedli tudi sudžuk (to je različica šunke iz govejega mesa). Na koncu smo bili zvečer že dobro naliti še posebej moj oče in brat od ženina. Seveda sem vozil nazaj v mesto jaz in ko smo prispeli k bratu v hišo smo tam nadaljevali z pripravami na poroko do pol treh zjutraj. 
cimirotić – 22 August, 2006 – 20:15

Dnevnik Cimirotića(25)

16.6.-1.8.2006; Verjetno ste pomislili, da se mi je že kaj zgodilo, ko se nisem javil toliko časa. Zadeva je sledeča. Kot vsakemu državljanu Republike Slovenije, tudi meni pripada dopust in odmor od stvari ki jih počneš čez celo leto. Zatorej sem tudi jaz odložil pisalo v koš in se posvetil stvarem, ki so v meni prebujala občutke sreče, neobremenjenosti itd...

Gremo kar lepo od začetka. Ko smo že mislili, da se bo nogometna mrzlica vsaj malce umirila po koncu svetovnega prvenstva, je nogometaš Zinedine Zidane poskrbel za potezo, ki je razburkala in razdelila svetovno javnost. Jaz mu po eni strani dam prav, še posebej če je slišal kletvice na račun svoje mame in sestre, po drugi strani pa je dokazal, da vendarle ni kos izzivu finala in da ne bo odšel v zgodovino nogometa kot zgodba o legendi s srečnim koncem. Če bi se jaz v tistem trenutku nahajal na igrišču, potem bi se verjetno končalo še slabše, saj bi verjetno naredil še kakšno hujšo zadevo in sprožil vsesplošni pretep tako igralcev kot gledalcev. Si predstavljate to medijsko pozornost ki bi mi jo namenil cel svet. Postal bi zvezda dneva, meseca, leta. Res neverjetno, kaj ena poteza naredi v medijskem prostoru. Pa pozabimo sedaj na velikega asa nogometnega športa in se posvetimo drugim zadevam.
cimirotić – 1 August, 2006 – 20:55

Dnevnik Cimirotića(24)

1.6-15.6.; Mesec junij, mesec začetka poletja in mesec začetka svetovnega prvenstva v nogometu. Res se čudim, kako lahko brcanje žoge privede do take neverjetno nogometne mrzlice, da so nekateri pripravljeni prodati vse svoje premoženje samo da bi lahko spremljali svojo ekipo v nogometni areni, kjer se tako ali tako veliko slabše vse skupa vidi kot na televiziji, je pa res da takega vzdušja ne morete pričarati doma pred ekranom.

Da ne dolgovezim preveč, res ne razumem tistih, ki mislijo na tak način kot sem opisal zgoraj v uvodu. Seveda je to dogodek, ki se zgodi vsake štiri leta in takrat se zemlja skoraj vstavi, saj gre za neke vrste doping tega športa, ki te z neverjetnimi podajami, prelepimi goli, še lepšimi obrambami enostavno čisto posrka v dogajanje, pa to hočete ali ne. Tudi mene je, saj imam že narejen pregled katere tekme si bom lahko ogledal, ter seveda imam svoje favorite in take ki jih sploh ne maram. Kratka analiza prvega tedna je pokazala da tokrat favoriti ničesar ne prepuščajo naključju in da presenečenj po prvem krogu sploh ni bilo in to me malce žalosti, saj je zmeraj lepo videti, da nekemu outsiderju uspe podvig, tako kot je pred štirimi leti uspel SLoveniji pri uvrstitvi na SP. Seveda slovenci ne bi bili slovenci če se ne bi na enkratni priložnosti ki smo jo dobili, skregali med seboj in zaradi vsega tega smo najbolj trpeli navijači, kateri smo prepotovali več tisoč kilometrov da bi videli svoje nogometne ljubljenčke. Da prav ste slišali, bil sem v Koreji in Japonski, še dobro, da je šlo za nogometno zabavno potovanje in da kljub odhodu domov naših nogometašev smo se odlično zabavali cel mesec.
cimirotić – 15 Junij, 2006 – 22:42
XML novice