ZadnjaLiga

Po številnih komentarjih sodeč že vsi nestrpno čakate na nadaljevanje, in tukaj ga imate...

Kave se precej razlikujejo po okusu, videzu in vonju. Glede na sorto, lego (pomembna je višina, na splošno velja višjeležeča za boljšo), pridelavo, obdelavo, praženje se pri vsaki kavi lahko razvije svojevrsten karakter, res pa je tudi, da ni vsaka kava (ne glede na ceno) primerna za vsakogar.

Preden nadaljujem s pisanjem svojega prispevka moram posebej poudariti, da večina mojega pisanja bazira zgolj na teoretičnih osnovah, ki sem jih uspel do sedaj spoznati iz raličnih, v glavnem internetnih virov. Vse kar napišem je lahko res, ni pa nujno, da je. Vse torej jemljite z rezervo. Kar pri meni sicer vedno velja...

No, pa nadaljujmo s spoznavanjem kavice...

Sami ne moremo vplivati na pridelavo in obdelavo kave, na praženje pa le, če pražimo sami (zelo priporočljivo, vendar začnimo lepo počasi ;), vplivamo pa lahko na to, katero kavo in kje jo kupimo, kako jo zmeljemo, in kako jo pripravimo.

Poznamo dve glavni vrsti kave, arabica in robusta (excelsa in liberica sta zelo redki). Robusta je v glavnem precej slabše kvalitete. Je tudi precej cenejša, ker je pridelava možna v manj ugodnih pogojih, v nižje ležečih omočjih (za razliko od arabice, ki je najboljša iz viskoležečih območij), pobira pa se tudi strojno, ko se pobere tako zrele, prezrele kot tudi nezrele plodove hkrati.

Takole, tokrat sem se odločil za nekoliko drugačen pristop k pisanju dnevnika, ki bo najverjetneje postalo nekakšno vodilo tudi za moje prihodnje dnevnike. Namreč, stvar je takšna, da imam en problem. Pravzaprav, če sem natančen, problemov imam kar precej. In v glavnem si jih ustvarjam sam. In potem z njimi težim vsem povprek. In verjetno me imajo že vsi bližnji vrh glave dovolj. No, zato bom od zdaj naprej vsakič, ko me bo prijelo težiti, težil vam. Mislim, da je to fer. Do kogarkoli pač že. In začel bom takoj zdaj.

 

Lepo, da je pust končno mimo... Od vseh požrtih sladkarij, seveda s krofi na čelu, imam že grozno načeto prebavo (no, pa saj ni to nič novega), in to rezultira  v prepogostih obiskih najintimnejšega prostora, ki mu je (oz. vsaj njegovemu bistvenemu sestavnemu delu, školjki) hvalospev pel že cimi v enem svojih dnevnikov. Ja, priznam, njegovo razmišljanje o porabljenem času na wc-ju mi je res dalo misliti... Koliko časa gre lahko tako v prazen nič, ko sedeč na školji zreš v vrata? Koliko bi pridobil, če bi ta čas raje namenil branju oz. izobraževanju s kakšno kvalitetno wc literaturo? In sem začel računati... Recimo, da je povprečno vsak dvakrat na dan na veliki potrebi, in da povprečen obisk wc-ja traja 4 minute. Brati lahko začnemo nekje od 7 leta dalje, in recimo da živimo do 77 leta starosti (pa tudi, če nam uspe težiti svojcem s senilnimi izpadi še dalj, imamo morda takrat že prevelike težave z vidom, da bi sploh lahko še brali kaj manjšega od registrskih tablic z radalje pol metra). To naredi 70 let x 365 dni x 8 minut =~ 3400 ur. Za primerjavo, en letnik študija, če npr. traja učenje 9 mesecev, po 21 dni na mesec, na dan po 9 ur, znese ~ 1700 ur. Kar pomeni, da bi lahko na wc-ju naredili pol faksa. Če bi jedli tako kot jaz in pili veliko kave bi presedeli na wc-ju še veliko več časa, ter pridobili v celotnem življenskem obdobju dodatna znanja za težo enega faksa ali celo doktorata... Zato se mi zdi, da je napočil čas,  ko lahko naredimo končno korak dlje pri opremi wc-jev. Predlagam, da postane zmogljiv računalnik z internetno povezavo, izobraževalnimi programi in hitrimi skret-testi, del opreme slehernega wc-ja, tako kot je školjka, papir, metlica... Ker je izobrazba ključna za napredek in razvoj bi bil to dolgoročno gledano vsekakor velik korak za človeštvo...

Kako začeti dan, ki je posvečen medijskemu pompu okoli neke labodje gripe? Kako preusmeriti pozornost novinarjev na veliko pomembnejše dogodke, kot je npr. hitro se bližajoči 82ti krog ZadnjeLige? Že vem, potrebna je novica, ki bo šokirala javnost, novinarje, in ki bo tistih nekaj - do nedavna občudovanja deležnih - labodov, ki še vedno nekaznovano kršijo naš zračni prostor, odnesla z naslovnic vseh naših velecenjenih časnikov.