ZadnjaLiga

16.6.-1.8.2006; Verjetno ste pomislili, da se mi je morda že kaj zgodilo, ko se nisem javil toliko časa. Zadeva je sledeča. Kot vsakemu državljanu Republike Slovenije, tudi meni pripada dopust in odmor od stvari ki jih počneš čez celo leto. Zatorej sem se tudi jaz odločil in odložil pisalo v koš in se posvetil stvarem, ki so v meni prebujala občutke sreče, neobremenjenosti itd...

Gremo kar lepo od začetka. Ko smo že mislili, da se bo nogometna mrzlica vsaj malce umirila po koncu svetovnega prvenstva, je nogometaš Zinedine Zidane poskrbel za potezo, ki je razburkala in razdelila svetovno javnost. Jaz mu po eni strani dam prav, še posebej če je slišal kletvice na račun svoje mame in sestre, po drugi strani pa je dokazal, da vendarle ni kos izzivu finala in da ne bo odšel v zgodovino nogometa kot zgodba o legendi s srečnim koncem. Če bi se jaz v tistem trenutku nahajal na igrišču, potem bi se verjetno končalo še slabše, saj bi verjetno naredil še kakšno hujšo zadevo in sprožil vsesplošni pretep tako igralcev kot gledalcev. Si predstavljate to medijsko pozornost ki bi mi jo namenil cel svet. Postal bi zvezda dneva, meseca, leta. Res neverjetno, kaj ena poteza naredi v medijskem prostoru. Pa pozabimo sedaj na velikega asa nogometnega športa in se posvetimo drugim zadevam.

Mesec julij je minil v znamenju neznosne vročine, ki je bila primerna za obisk obalnega področja in hlajenje v morski vodi. Če sploh rečemo temu hlajenje pri temperaturi morja 27 stopinj. Ampak je bilo vredno zapraviti večkrat tri dneve vikedna za ta užitek. V tem času mojega nepisanja, sem veliko tuhtal in se odločil, da ne bom več opisoval mojih ljubezenskih pripetljajev, ker enostavno jih je toliko da bi težko vse opisal. Seveda če verjamete. Žal sem postal medijsko zelo izpostavljen in ne bi želel, da bi se začelo pisati o meni v rumenem časniku Direkt, ker bi to pomenilo konec moje začrtane poti, ki sem si jo zadal že v rani mladosti. V enem od prihodnjih dnevnikov bom tudi obrazložil kam pelje moja pot.

Kot nekateri moji zvesti bralci že veste, se v mesecu avgustu ženi moj sestra, tako da sem ta vikend obiskal svojega bodočega jebača (se opravičujem za ta vulgaren izraz) od moje sestre. Seveda me je v Tuzli pričakala vsa familija, kaj hitro sem se navadil malce že pozabljenega srbsko-hrvaškega jezika. Najprej so mi ponudili kosilo in priznam juho skuhajo tako dobro kot pri nas, tako da je bil to že prvi razlog za blagoslov sestri za poroko. Z alisom sva odšla zvečer v stari del Tuzle na piajčo in res nisem pričakoval da bom doživel takšen prizor, ko se poleg tebe sprehaja in te obkroža neverjetno število žensk in moram priznati zelo dobrih žensk. Mi je Alis zaupal, da se v Tuzli rodi 5 deklic na enega fanta. Potem veste kakšno je to razmerje ko pridejo ti otroci v čas pubertete in ko začnejo punce spolno dozorevati in potem so fantje lahko rečem kar nebogljeni, ko se zelo težko branijo vseh teh pritiskov. Res mesto za mene...... ali pač ne.

Težko bi rekel, bi moral to doživeti.Ampak res ženske so zelo urejene, po najnovejši modi (verjetno dobri ponaredki, ker ob povprečni plači 400 konvertibilnih mark*125=SIT si težko privoščiš Armanija in podobne znamke. Tudi scena je nora, kajti predstavljajte si staro Ljubljano krat vsaj dvakrat. Tam gredo čez vikend vsi v mesto in to je res ogromno ljudi, pa čeprav ima Tuzla le dobrih 150 tisoč prebivalcev. No v nedeljo, smo šli na obisk k bratu in njegovi družini, ter tam prebili čas do formule. Naslednji plus, ki si ga je prislužil Alis je da je tudi vnet navijač formule ena, še posebej pa je vnet navijač Ferrarija. Sestri je bilo med dirko kar malce dolgač, ko sva midva debatirala o formuli, ampak je preživela. Po formuli pa smo odšli na mojo željo še na čevape in res so enkratni, še posebej ko lepinjo malce pomočijo v olje ali mast in je potem zato toliko bolj sočna. Gre za resno konkurenco gostilni Keršič v Ljubljani. Domov sem se vrnil pozno ponoči. 

V ponedeljek, na zadnji julijski dan sem si za privoščil daljši spanec, tako da me je sonce prebudilo šele ob pol desetih zjutraj. Po opravljeni potrebi, sem si za zajtrk privoščil kozarec jogurta, ter pašteo z koščkom sira v sirovi štručki. Vam je zadnji odstavek kaj poznan. Sem se med današnjim pisanjem odločil, da zaradi vaših pohval in spodbud na prejšno pisanje ostane forma mojih dnevnikov enaka, se pravi opis dogodkov ki so se zgodili čez dan.

Zgodbice o poletnih "love" avanturah sledijo v mojem prihodnjem dnevniku in to mislim zares.....