ZadnjaLiga

2.8.-22.8.2006; Pa smo prešli v obdobje ko se poletje počasi končuje, vsaj po temperaturah je tako videti, medtem ko narava še vedno kaže svojo bujnost. Na mnogih vrtovih sedaj vsi veselo pobirajo pridelke in so veseli za boljšo letino kot je bila lanska.

Tokratno pisanje se bo vrtelo okoli poroke moje sestre Darje, ki se je zgodila v soboto 19. avgusta v zelo lepem mestu Tuzla v Bosni in hercegovini. Vsa zgodba se začne v petek zjutraj ko sem se usedel v avto in pobral se tri sestrine prijateljice (ena od njih je bila tudi priča) in smo oddrveli proti Tuzli. Že po treh minutah vožnje je bilo v avtu toliko smeha na naših obrazih, da so nas ljudje pri čakanju na zeleno luč na semaforju prav čudno gledali kako se vsi noro smejimo. Predstavljajte si 5 ur non stop smeha. Mene je le-ta držal pokonci tako da ob prispetju v Tuzlo nisem bil popolnoma nič utrujen. Še predno smo šli do naših gostiteljev smo se ustavili na pivu in moram priznati da je tuzlansko pivo res dobro. Seveda sem ga nekaj nakupil, tako da degustacija sledi. Petek je minil v razdeljenosti moških in žensk. Ženske so se zbrale in šle uživati v mesto, medtem ko smo se moški zbrali pri pečenju odojka in seveda obi pivu jedli tudi sudžuk (to je različica šunke iz govejega mesa). Na koncu smo bili zvečer že dobro naliti še posebej moj oče in brat od ženina. Seveda sem vozil nazaj v mesto jaz in ko smo prispeli k bratu v hišo smo tam nadaljevali z pripravami na poroko do pol treh zjutraj. 

V soboto so petelini začeli kukurikati že ob šestih zjutrej, vstali pa smo že ob pol osmih in začeli še zadnje priprave na poroko.V hotel Bristol, kjer se  je odvijalo slavje smo odpeljali vso pijačo in hrano v njihovo hladilnico, tako da so vse zadeve še narezali in pripravili. Potem je približno ob enajsti uri prišel zadnjeligaš Pierre, ki je s seboj pripeljal mojo bivšo sosedo in tudi sestro zadnjeligaša Snajperja Petro in seveda smo šli takoj na pivo. Potem ko so se zbrali vsi slovenski gostje so se le ti nastanili v penzion hiši kjer so se lahko malce osvežili. Zbor pred blokom, kjer je sestra čakala svojega bodočega moža je bilo ob pol štirih in takrat se je z muzko začelo odšetvanje do poroke. Najprej je Alis (moj svak) dobil v ponudbo dve drugi nevesti ampak je obe zavrnil, čeravno je bila ena zelo kosmata in simpatična, ampak je kljub vsemu ni hotel. Zato se je odpravil v peto nadstropje po nevesto in jo potem po stopnicah pripeljal do vhoda kjer je množica noro ploskala in vriskala. Potem se je še malce popilo nato pa je sledila vožnja čez mesto do matičarja. Na mostu je sestra vrgla nekaj kovancev v reko za srečo. Pri matičarju nič posebnega edino da je vse potekalo na bosanskem jeziku in je bilo tudi vse dokaj hitro sklenjeno. Nobeneden se ni pritožil, tako da je malo čez 17. uro moj sestra dobila nov priimek Hukić (sej je dost podeben Tusić).

Nato smo z vožnjo nadaljevali do dvorane hotela Bristol, kjer smo se posedli, nato je poročni par odšel še na slikanje, ostali gostje pa smo navalili na pijačo in hrano, saj nas je ta vročina, ki je bila zares peklenska (36 stopinj) dodobra utrudila. Še dobro se nismo najedli ko je bend že začel z muzko, na katero je bilo potrebno plesati kolo. No še prej sta slavljenca odplesala svoj prvi ples(malo drugačna tradicija od naše) in nato se je žurka začela. Res te bosanci znajo narediti fešto, predvsem pa znajo sukat kolo, kjer smo se slovenci bolj lovili, vendar so nekatere ženske na koncu že obvladale to prvino. Si predstavljajte 15 minut non stop skakanja, s tem da je tempo proti koncu komada vedno hujši. Res je tekel znoj v potokih in bolj se je žur bližal poznim večernim uram, bolj se je zadnjeligaš Pierre vživel v sceno in vsi skupaj smo uživali ob plesanju tudi seveda na polko in hrvaške melodije morja in sonca. Hrane in pijače je bilo v izobilju, tako da smo morali zares veliko plesati. Posledično je s tem šel tudi alkohol iz nas, tako da ni noben dol padu ampak so bili vsi dobre volje. No nekateri bosanci ki so pili primorsko vino barbero so ga malo bolj čutili. Vglavnem žurka se je po dobrih sedmih urah končala približno ob pol dveh zjutraj, ko smo se še zadnji gostje odpravljali spati. Moam omeniti še to, da smo se na koncu slovenci zadnje pol ure zabavali sami saj so vsi ostali že prej odšli razen Alis in njegova ožja družina. Vmes je sledila še kava ob kateri sta mladoporočenca pobirala darila, ki so pri njih v navadi v denarni obliki. Po mojem se je zbralo veliko kuvert :-)))

 V nedeljo so zopet peli petelinčki in tako se zopet nisem mogel naspati. Potem je sledilo še pospravljanje pijače in hrane ki je ostala od poroke, tako da sem bil frej šele nekje ob 11 dopoldan. Potem je sledilo še pivo in odod domov ob pol dveh. V ljubljano sem z isto družbo in isto dozo smeha prispel okoli osmih, seveda z vmesnimi postanki. To je to, nekaterim zadnjeligašem je lahko kar malce žal, da niso šli. Več bo pa povedal še Pierre, da ne bste mislili da nakladam.